Foto: Uroš Skaza

Prva liga Telemach je nazaj in že uvodni krog je nakazal, da nas tudi v tej sezoni čakajo zelo zanimive tekme polne presenečenj. Po dobrih dveh letih na začetku državnega prvenstva med trenerji ni Darjana Slavica, ki je v prejšnji sezoni vodil Muro, z obstankom v ligi dosegel zastavljen cilj, zdaj pa čaka na nove izzive.

43-letni otrok Mure se je vnovičnemu klicu s Fazanerijo odzval septembra lani in sprejel zahtevno nalogo. Črno-beli, ki se v zadnjih letih ukvarjajo z reorganizacijo in stabilizacijo kluba, so se spomladi borili za končno osmo mesto, ki so za z zmago v Ajdovščini potrdili tri kroge pred koncem lige. Že takrat se je zdelo, da v klubu morda razmišljajo o spremembah, z bližanjem konca pogodbe pa je postajalo jasno, da se bo Slavic znova poslovil od kluba, ki mu v nogometu pomeni največ. “Odločitev vodstva spoštujem, saj ima vsak klub pravico izbrati svojo smer, težje pa sprejemam način, na katerega je bila odločitev sprejeta in sporočena,” o slovesu danes razmišlja Slavic.

Nekdanji trener Radomelj in Mure je pričakoval odprt, iskren in spoštljiv pogovor o prihodnosti, na koncu pa ni prejel nobene uradne obrazložitve, zakaj je se klub odločil za menjavo. Slavica je na klopi Mure pred začetkom priprav na novo sezono zamenjal Mitja Mörec, izven nogometnih igrišč Darjanov prijatelj, ki se je za sodelovanje s klubom za zaprtimi vrati dogovarjal že v času, ko je našega sogovornika na Muro še vezala pogodba.”Mitja je moj trenerski kolega, želim mu veliko uspeha, vsekakor pa me je način, kako je bilo vse skupaj izpeljano, razočaral.”

Slavic se je od Mure poslovil po 259 dnevih. V zadnjih treh letih se je na klopi kluba s Fazanerije zadržal najdlje. Ob pregledu zadnjih let vidimo, da se je od leta 2020, ko se je poslovil Ante Šimundža, v Murski Soboti zvrstilo že sedem glavnih trenerjev. To pomeni, da v zadnjih letih prave kontiunitete in zaupanja med stroko in vodstvom ni bilo, vse to pa je nujno ob lovu na zastavljene cilje. Z Darjanom Slavicem smo v intervjuju razpredali tudi o tem, dotaknili pa smo se seveda tudi njegovega obdobja pri Radomljah in predvsem želja za prihodnost.

Intervju z Darjanom Slavicem

Darjan, z vstopom v novo sezono ste znova na trgu dela. Dajva se najprej dotakniti obdobja v Muri, kjer ste na lastni koži občutili, da je doma vedno najtežje delati. Kaj ste odnesli?

Mislim, da je bilo že ob moje prihodu jasno predstavljeno, da je doma najtežje delati. Že takrat sem povedal, da klic Mure nam Murašem in Prekmurcem predstavlja eno posebno čast. Sodelovanje smo sklenili na takratno željo športnega direktorja Grege Ciglarja, ki se je potem že med sezono poslovil od Mure. Zaradi njegovega klica sem prišel v klub. Izkušnja je bila zelo dobra, nadgradnja tega, kar sem doživel v Radomljah. Čutil sem več rezultatskega in medijskega pritiska. Če se ozrem nazaj, je za trenerja v moji situaciji ta izkušnja res dobra. Na koncu smo cilje zastavljene decembra dosegli, tako da je s tega zornega kota razplet zgodbe pozitiven.

Ni pa se končalo po vaših željah, saj ni prišlo do podaljšanja pogodbe. Cilji so bili jasni, obstanek v ligi, kar ste dosegli. Kako kot trener gledate, da ste zapustili klub navkljub doseženemu cilju? Se to domačim trenerjem v primerjavi s tujimi dogaja prevečkrat?

Najprej bi izpostavil, da so bili cilji ob mojem prihodu višji. Na podlagi jesenske analize, ko smo potem tudi v ključnih trenutkih izgubili ključne igralce in izgubili pokal z Nafto. Takrat smo se realno pogovorili, tudi o ciljih za pomlad. Ob obstanku v ligi je bil zelo pomemben cilj še stabilizacija kluba. Finančna slika ni bila rožnata, tako je tudi danes. Mlade igralce je bilo posledično potrebno razvijati, jih poslati v ogenj in na koncu prodati. Vse to združiti, iskati rezultate, igrati z mladimi zagotovo ni enostavno in podobno sem doživljal že v Radomljah. Okoliščine so bile težke, ampak s strokovnim štabom smo zagate dobro rešili. Normalno pa je, da je nogometno in da trener pričakuje, da se z odgovornimi vsede za mizo in pogovori o prihodnosti ter o podaljšanju sodelovanja. Pričakovanja so bila, sploh zaradi doseženih cilje.

Kako se je končala zgodba? Malo je znanega o prvih tednih po koncu zadnje sezone.

Prvoligaški status smo potrdili tri kroge pred koncem. Že po tisti tekmi v Ajdovščini sem izpostavil, da smo dobili 14 dni prednosti in da je potrebno začeti razmišljati o naslednji sezoni. Mislim, da je Mura ravno v takšnih trenutkih v preteklosti delala napake in prepozno sestavljala ekipo. To se je dogajalo v zadnjih treh prestopnih rokih. Posledično je ekipa slabo vstopala v ligo. Pomembno je, da se temu skušaš izogniti. Pričakovanja? Seveda smo vsi želeli čim prej vedeti, kaj se bo zgodilo. Vedno se je izpostavljala nejasna finančna slika. Vedno se je govorilo, da se išče novega investitorja in da bo potem padla končna odločitev. Res ni bilo enostavno. 31. maja so nekaterim pomočnikom v štabu potekle pogodbe. Takrat smo dobili sporočilo, da naj vsi skupaj počakamo, saj se rešuje vprašanje investitorja in prihodnosti. Napovedano je bilo, da se bomo nato usedli za mizo in pogovorili.

nogomet nš mura darjan slavic robert kuzmič grega ciglar — Darjana Slavica je v Muro pripeljal športni direktor Grega Ciglar. Foto Uroš Skaza

Imate občutek, da je kdo od odgovornih z vami govoril s figo v žepu?

To danes niti ni več pomembno. Dejstvo je, da se nismo dobili in pogovorili. Trener s štabom, ki je izpolnil cilje, bi si to zaslužil. Ne glede na to, kaj bi nam povedali glede prihodnosti, bi si to zaslužili slišati v živo, iz oči v oči. Takrat bi si lahko segli v roko in to sem tudi pričakoval.

Ne moreva mimo novega trenerja Mitje Mörca, s katerim ste izven nogometnega sveta že dolgo povezani s prijateljsko vezjo. Na predstavitvi trenerja je dejal, da se je dolgo odločal predvsem zaradi vajinega odnosa. Kako ste vi pospremili komentar, da mu je bilo glavno, da vas lahko po sprejetju trenerske vloge pogleda v oči? Sta se v zadnjih tednih kaj slišala, sta ostala v kontaktu? Kakšen je vajin odnos?

Z Mitjo sva skupaj odraščala, tudi kot trenerska kolega sva se med sezonami večkrat slišala in izmenjala ideje ter izkušnje. Kaj naj povem drugega kot dejstvo, da sem pričakoval tako kot od predsednika, da se iskreno pove. Ta in ta bo trener, tebe vidimo v drugi vlogi oziroma te ne vidimo. Ta odgovor sem dobil prepozno. Takrat smo tudi začeli reševati neke statuse, a se sam nisem odločil, da bi ostal na Fazaneriji. Mitji želim vse dobro, želim mu, da bi bil uspešen. Po človeški plati pa lahko rečem, da sem takšen, da mi je odkritost zelo pomembna. Sem direkten. To vedo vsi moji najbližji. Na koncu dneva je vedno najbolj pomembno, da lahko mirno zaspiš. Jaz lahko. Vem pa tudi, da se v življenju in v nogometu poštenost vrača z dobrim.

Junija se je govorilo, da bi lahko z Mitjo sodelovala oba v klubu. On kot športni direktor in vi kot trener, nato se je govorilo, da so vam ponudili vlogo pomočnika. Je v teh govoricah kaj resnice?

Je bilo. Vloge so se začele deliti. Mitja je ves čas izpostavljal, da želi biti glavni trener. Tudi jaz se v Muri v drugi vlogi nisem videl in na koncu je prišlo do tega, do česar je kot kaže moralo priti.

Vaša vloga, želja za nadaljevanje trenerskega kariere? V Radomljah in Muri ste uspešno vključevali mlade igralce, pri Muri občutili tudi rezultatski pritisk. Kako naprej, kaj bi bil po vaše pravi korak naprej?

Tako v Radomljah kot v Muri sem ob prevzemu trenerske vloge najprej reševal stvari. Ni še prišlo do tega, da bi lahko z mojimi idejami in izbiro samih igralcev v začetku sezone s svojimi pripravami ter nakazano vizijo začel zgodbo. To mi manjka. To bi želel občutiti. A dejstvo je, da v nogometu ne gre, če ne čutiš zaupanja od zgoraj. V Muri me je želel le športni direktor, kar danes vem iz prve roke in to je premalo. Vsi v klubu morajo podpirati trenerja in njegov štab. Ko se to čuti, je možnost za uspeh večja. Trener tudi lažje uveljavi svoje zamisli. V prihodnje bi rad deloval v takšnem okolju. Sem pa željan in motiviran za delo.

Foto: Uroš Skaza

Razmere za slovenske trenerje niso enostavne. Klubov v prvi ligi je na začetku vsake sezone 10, nekateri klubi so slovenskim trenerjem težko dosegljivi. Kje vidite, da lahko dobite projekt, ki ga želite? Morda tudi v 2. SNL?

Slika v Sloveniji je za trenerje zelo jasna. Preveč nas je za vse, kar nam doma nudi trg. Skoraj vsi klubi se trenutno ukvarjajo s stabilizacijo in investitorji. Vedno gre za neko reševanje. Upam, da ne bom postal trener z vzdevkom nekoga, ki rešuje klube. Želja je korak naprej. To si želi vsak trener. Absolutno pa so vedno pomembne tudi klubske želje.

Kaj pa morda delo v kakšnih mlajših selekcijah Nogometne zveze Slovenije?

Moram povedati, da smo za te stvari vzpostavili kontakt. V mojih mandatih smo razvili in prodali kar nekaj mladih igralcev. To so dejstva, ki jih podpira s statistiko. Takšen je bil moj prvi stik s članskim nogometom. V Radomljah so izpostavljali moje delo z mladimi v preteklosti in tam je ta zgodba uspela. V nogometu je trenerju, ki išče rešitve zase, zelo težko. Najhujše je, ko nima dela. Absolutno sem pripravljen govoriti z vsemi, ki imajo ambiciozne načrte.

Darjan Slavic v Soccerbot 360 magazinu Pod prečko v sezoni, ko je vodil NK Radomlje

Kako gledate na letošnjo sezono Prve lige Telemach in dogajanje v slovenskem nogometu?

Mislim, da so se karte kar premešale. V roku dveh tednov pred sezono se je marsikaj spremenilo. Veliko je novih trenerjev, ki jih še mesec dni nazaj ni bilo na našem radarju. Težko je karkoli napovedati. Absolutno pričakujem močen in ambiciozen Maribor, ki bo ciljal na vrh. Pričakujem drugačno Celje, kar smo videli že spomladi. Zdaj je odšlo še nekaj ključnih igralcev. Zagotovo bo nekdo presenetil, kot sta lani Koper in Bravo. Videli bomo reakcijo Olimpije. Veliko je novih trenerjev, novih športnih direktorjev. Posledično pričakujem ligo, ki bo na začetku res zanimiva in v kateri bo težko hitro napovedati, kdo se bo boril za obstanek in kdo za vrh.

Kaj pa evropske zgodbe slovenskih klubov? Celjani so v zadnjih dveh sezonah navdušili, lahko letos zgodbo nadgradijo navkljub vsem spremembam? To slovenski klubski nogomet še kako potrebuje.

Evropski uspehi so zelo pomembni. Maribor in Olimpija sta letos ostala brez Evrope. Od teh tradicionalnih klubov vedno pričakujemo več. Igranje v Evropi prinaša dodatne finance za vse ostale. Celje je absolutno na začetku kvalifikacij v boljšem položaju kot lani. Upam, da to izkoristijo in še nadgradijo zgodbo. V najslabšem primeru morajo zaigrati v ligaškem delu konferenčne lige, kar je za vse v slovenskem nogometu zelo pomembno.